Edward Bach



Britanski zdravnik.

 
 

Kljub temu, da se cvetna rosa že dolgo uporablja, pa je bil britanski zdravnik dr. Edward Bach v 30. letih prejšnjega stoletja prvi, ki ji je pripisal blagodejni učinek. Ta je namreč želel čim bolj učinkovito in brez stranskih učinkov pomagati vsem trpečim pri razreševanju čustvenih in duševnih vzrokov njihovih telesnih težav. S poskusi je ugotovil, da je s soncem obsijana rosa tisti nosilec rastlinske vitalnosti, ki pomaga obnavljati našo življenjsko energijo. Iz predhodnega nabiranja rose je razvil sončen način izdelave enako učinkovitega cvetnega pripravka. Bachov sistem izhaja iz uporabe 38 pripravkov cvetov rastlin in studenčnice, ter dodatnega Rešilnega zdravila. Pripravke izbiramo glede na trenutno čustveno stanje posameznika, ki ga najlažje določimo skozi »zrcala«, ki nam jih kažejo drugi. Vprašajmo se, kaj nam je pri drugih najbolj všeč, oziroma, kaj nas najbolj odbija. Pri tem ne pozabimo, da je prednost cvetk, da nam ne morejo škodovati, in če izberemo napačno, pač ne pomaga.
Bach je bil eden od začetnikov psihosomatske medicine, še pred dr. Hansom Selyem (1956) je spoznal vpliv stresnih reakcij in drugih stanj uma na telesno zdravje.
Stres je odziv človeka na zunanje vplive, ki lahko nanj delujejo prijetno ali neprijetno. (Selye H. 1956. The stress of life. New York, McGraw-Hill)

Mladost
Edward Bach [bač] se je rodil 24. septembra 1886 v vasici
Moseley okraju Warwickshire, blizu Birminghama v Angliji, kjer je hodil v osnovno šolo. Njegova družina je imela valižanske korenine. Že v otroštvu je kazal sočutje tako do ljudi, kot do vsega naravnega, zelo je imel razvit notranji glas, intuicijo.

Od leta 1903 - 1906 je delal v očetovi talilnici brona v Birminghamu. Tam je opazoval izčrpanost in utrujenost svojih sodelavcev, vpliva na njihovo zdravje. To ga je odvrnilo od tega, da bi nadaljeval družinsko tradicijo, takrat sta ga naboj privlačila poklic zdravnika oziroma duhovnika. Oče ga podprl pri njegovem študiju in mu tudi denarno pomagal.

Leta 1906 se je vpisal na birminghamsko univerzo in dokončal študij v Londonu v University College Hospital (UCH),  leta 1912 je postal član kirurške akademije - M. R. C. S. (Royal College of Surgeons) in medicinske akademije - L. R. C. P. (Royal College of Physician). V študijskih letih je veliko raje kot za knjigami preživel z bolniki, saj je užival v praktičnem delu. Opazil je da isto zdravljenje ne pomaga pri vseh bolnikih enako, in da je precej odvisno od značaja bolnika.

Leta 1913 je dobil naziv M. B. in B. S. (diploma iz medicine in kirurgije), in si je najel prostor za samostojno svetovanje na Harley Street v Londonu. Poleg tega je postal vodja oddelka za ponesrečence na UCH, vendar je delo po nekaj mesecih delo opustil zaradi zdravstvenih razlogov. Ob tem je videl, da mu tovrsten pristop ne ustreza, saj se je veliko raje ukvarjal z osebnostjo, kot zgolj z boleznijo.

Leta 1914 je diplomiral iz splošne medicine na Cambridgeu (D. P. H. Camb.)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 











 


Bakteriologija in Imunologija
Med leti 1915 in 1919 je delal raziskave na bakteriološkem oddelku, kjer je bil demonstrator in klinični asistent za bakteriologijo na Hospital Medical School (
HMS). Poleg tega je delal tudi na UCH, kjer je na imunološkem oddelku ugotovil, da so toksični izločki črevesnih bakterij vzrok kroničnih bolezni, in ko so ti toksini izločeni, potem tudi tako imenovane kronične bolezni izginejo. Pričel je izdelovati cepiva iz črevesnih bakterij, s katerimi je zdravil kronične bolezni (revmatizem, artritis, glavoboli) ob čemer so bolniki spet občutili mir in zadovoljstvo. Cepivo iz črevesnih bakterij je bilo vedno bolj uporabljeno pri zdravljenju kroničnih bolezni in je bilo zaradi uspešnosti sprejeto v medicinsko prakso.
Teale F.H., Bach E. 1920.
The Nature of Serum Antitrypsin and its Relation to Autolysis and the Formation of Toxins, Proceedings of the Royal Society of Medicine. (1)
Cepljenje mu ni bilo najbolj všeč, zato ga je hotel nadomestiti z bolniku prijaznejšim načinom.

Julija 1917 je imel hujše krvavitve, padel je v nezavest, imel operacijo. Zaradi tumorja na vranici so mu strokovnjaki napovedali zgolj tri mesece življenja. Kljub vsemu pa ga je ravno raziskovalno delo gnalo naprej in se je po treh mesecih počutil odlično, kar se je odsevalo tudi na njegovem zdravju. Potem, ko so mu na univerzi ustavili raziskovalna dela, je dal odpoved.
Ker ga zaradi šibkega zdravja niso vpoklicali v vojsko, ko je bila prva svetovna vojna v svojem razmahu, se je vseeno energijsko iztrošil, ko je skrbel za 400 postelj z vojnimi ranjenci na UCH. Poleg tega je v času epidemije španske gripe uspešno uporabljal svoja cepiva.

25. novembra leta 1918 je postal član prostozidarske lože v Londonu

Homeopatija je sistem zdravljenja, pri katerem se uporabljajo potencirana oziroma dinamizirana zdravila. Homeopatsko zdravljenje poteka po načelu, da se podobno zdravi s podobnim (Similia similibus curentur), ki ga je pred dvesto leti utemeljil in v praksi potrdil nemški zdravnik Samuel Hahnemann.

Sledilo je obdobje spoznavanja homeopatije. V njegovem delu Organon je opazil sorodne poglede, predvsem v misli, da se zdravi osebo in ne zgolj bolezni.
Od marca 1919 do 1928 je delal kot bakteriolog in patolog v londonski homeopatski bolnici (LHB), kjer je delal poskuse s črevesnimi bakterijami in pričel iz njih izdelovati
nozode. Nozode so homeopatski pripravki iz bolezenskih izločkov živali in ljudi, iz povzročiteljev bolezni ali metabolnih produktov povzročiteljev oziroma iz razkrojnih produktov živalskih organov. Uporabljajo se predvsem za zdravljenje miazm. Miazme so prirojene ali pridobljene organske napake in sistemske slabosti, prirojeno ali pridobljeno nagnjenje k boleznim; najbolj znane so psora, sikoza in sifilis. Bach je skupaj s sodelavci razvil t. i. sedem Bachovih nozod, katere danes poznamo kot Črevesne nozode, [angl. Bowel nosodes] To so homeopatski pripravki iz črevesnih bakterij, ki se uporabljajo pri kroničnih boleznih, ko ostali homeopatski pripravki niso pomagali. Z njimi je nadomestil cepljenje, kar je bilo za bolnike sprejemljivejše. Opazil je podobnost sedmih bakterijskih skupin s sedmimi značajskimi vrstami ljudi. Kar mu je omogočilo, da je predpisoval nozode glede na osebnost, in ne zgolj na težavo, ki je težila bolnike.

Črevesne nozode::

Proteus:
Dysentery
Morgan
Faecalis alkaligenes
Coli mutabile
Gaertner
Bacillus No. 7

Nozode so bile dobro sprejete ne le v Angliji, ampak tudi v ZDA in Nemčiji, tako pri homeopatih, kot tudi alopatih, pri klasičnih zdravnikih.
Bach E. 1920.
The relation of vaccine therapy to homeopathay. London, British homeopathic journal.  (2)

Poleg tega je raziskoval vpliv prehrane (presna hrana, sadje, oreščki, vlaknine, zelenjava) na količino toksinov v črevesju pri kroničnih bolnikih. Rezultate je predstavil na Britanskem homeopatskem kongresu v Londonu leta 1924 v članku z naslovom »Intestinal Toxemia in its Relation to Cancer« (3),  kjer opiše, da se izboljšanje lahko pričakuje predvsem od splošnega izboljšanja in ne zgolj iz lokalnega zdravljenja.

Leta 1926 je z dr. C. E. Wheelerjem objavil knjigo: Chronic disease: A working disease. Katera je bila dobro sprejeta tako med homeopati, kot tudi alopati.
Bach E.,
  Wheeler CE. 1926. Chronic disease: A working disease. London. (4)

Leta 1927 je na Mednarodnem homeopatskem kongresu v Londonu skupaj s svojimi sodelavci C. E. Wheelerjem, T. M. Dishingtonom predstavil rezultate raziskav o nozodah v prispevku: »The Problem of Chronic Disease« (5). Poleg tega je predstavil ugotovitev, da so kronične bolezni, katere Hahnemann opisuje kot psora eno in isto.
Kljub vsemu, da je bilo njegovo delo lepo sprejeto, pa ni bil popolnoma zadovoljen. Njegovo nozode niso zdravile vseh kroničnih bolezni, in so bile narejene iz bakterij, kar je hotel izboljšati.

1. novembra leta 1928 je na Britanskem homeopatskem društvu v Londonu v članku: »The reediscovery of psora« predstavil svoja nova dognanja, in kjer je nakazal svojo pot. Želel je nadomestiti nozode z vsaj toliko učinkovitim rastlinskim pripravkom. Predstavil je nov pogled na bolezen: življenje je harmonija, stanje usklajenosti; bolezen je motnja ali stanje, ko delček ne valuje kot celota.
Bach E. 1929.
The reediscovery of psora. London, British homeopathic journal. (6) 

Na banketu je ob opazovanju ljudi prišel do zanimive misli, da obstaja 12 skupin ljudi. V njih se posamezniki obnašajo podobno in imajo soroden značaj. Poleg tega bi ravno značaj v dobršni meri vplival na nagnjenje k določenim boleznim. Kasneje je skozi opazovanje in študijo lastnih primerov prišel do potrditve svoje hipoteze. Ta način omogoča lažjo oceno bolezni, saj se opazuje značaj osebe in njegovo obnašanje. Pri tem niso potrebne zahtevne preiskave, ki bi bile za bolnika lahko tudi boleče. Prešel je od ukvarjanja s telesnih bolezni na miselne vzorce, na bolnikovo osebnost. Reševanje odnosa do težav, kar povrne človeku občutek odgovornosti za svojo situacijo in tudi občutek izziva ki ga čaka na tej poti.

Cvetna rosa oziroma cvetni pripravek je razredčen izvleček vitalnosti rastlin. Bach je najprej naredil homeopatske pripravke iz rastlin, kasneje je razvil sončen način priprave cvetne rose.

Homeopatski pripravki iz rastlin nosijo vitalnost rastlin in so narejeni z mehanskim drobljenjem rastlinskih delov, sledi redčenje in mešanje.

Življenjska pot ga je vodila nazaj v valižanske hribe, kjer je že leta 1928 na homeopatski način naredil rastlinske pripravke s katerimi je nadomestil nozode in jih pričel uspešno uporabljati. Ti pripravki so pomagali pri čustvenih in ne zgolj pri telesnih težavah. Tri rastline so bile kasneje uporabljene tudi kot cvetni pripravki: žlezava nedotika (Impatiens glandulifera R.), živo rumeni krinkar (Mimulus guttatus L.) in navadni srobot (Clematis vitalba L.).
Bach E. 1930.
Some new  remedies and their uses. London, The homeopathic  world. (7)

12 zdravilcev [angl. twelve healers] je prvih dvanajst cvetnih pripravkov, ki nosijo vitalnost rastlin in pomagajo pri čustvenih in duševnih težavah dvanajstih tipičnih značajev ljudi.

V maju 1930 je zapustil svojo dosedanjo službo v Londonu in dokončno odšel v Cromer, kjer je bival vse do leta 1934. Veliko je potoval od Walesa pa do vzhodne Anglije. Pričel je s svojim raziskovalnim delom, iskal je rastline, ki bi pomagale dvanajstim skupinam ljudi. Ob množici rastlin se je osredotočil na tiste, ki resnično zdravijo - umirijo um in telo. S poskusi je spoznal, da je vitalnost rastlin zbrana v cvetovih. Rosa s cvetov, obsijana s soncem pa je nosilec te vitalnosti. Dr. Bach je do te mere razvil notranji občutek, da je lahko razpoznaval različne vrste rastlinske vitalnosti, kar mu je nadomestilo predhodne laboratorijske raziskave.

Vitalnost [lat. vitalis] pomeni življenjsko moč, žilavost, življenje. Vitalizem je teorija o življenju, ki pravi, da pri življenju niso ključni zgolj kemični in fizikalni procesi ampak tudi transcendentna življenjska sila [lat. vis vitalis]. Utemeljitelj je Aristotel, ki pravi, da vsi življenjski pojavi temeljijo na izvorni življenjski sili. Vitalnost je življenjska moč živih bitij. Te moči ne moremo izmeriti, lahko pa jo presodimo po njeni zunanji podobi. Vitalnost se kaže, kot zmožnost živih bitij, da rastejo, da se prilagajajo okolici in se razmnožujejo, pri ljudeh jo opazimo v jasnosti duha, našega razmišljanja. Pri rastlinah jo lahko opazimo skozi klitje, rastlijivost, bujnostjo cvetenja in obilnosti in obstojnosti plodov. Poleg tega pa je pomemben del vitalnosti tudi odpornost napram boleznim in škodljivcem. Rastlina je namreč sposobna sama tvoriti snovi, ki odvračajo škodljivce, te snovi imenujemo sekundarni metaboliti.

Iz predhodnega nabiranja rose je razvil sončen način izdelave cvetnih pripravkov. Cvetna rosa (cvetna esenca, cvetni pripravek, cvetne kapljice) je po definiciji razredčen vodni izvleček vitalne moči rastlin. Izvleček lahko pripravimo s pomočjo sonca ali kot prevretek (slednjega je razvil leta 1935). V prvem primeru pripravimo vodni izvleček tako, da za tri ure na sonce postavimo stekleno čašo, vanjo natočimo svežo studenčnico in na vodno gladino postavimo cvetove izbrane vrste rastlin. Lahko pa v posodo natočimo studenčnico, na gladino položimo cvetove izbrane rastline in to vremo pol ure in dobimo prevretek. Tako dobljena izvlečka pričnemo redčiti. Rezultat prvega redčenja z alkoholom je tako imenovana matična tinktura. Ponovno razredčenje z alkoholom nam da osnovno raztopino (osnovno stekleničko, koncentrat). Z nadaljnjim redčenjem osnovnega cvetnega koncentrata je pripravil uporabno raztopino cvetne rose. Vsebino uporabne stekleničke jemljemo štirikrat dnevno po štiri kapljice s kapalko neposredno na jezik ali v tekočino.
Poudariti je potrebno, da ti pripravki niso eterična olja, saj so brez vonja. Prav tako se ločijo od zeliščnih pripravkov, saj ne vsebujejo rastlinskih kemijskih snovi. Bachov pristop je podoben homeopatiji, vendar pa se homeopatska zdravila pripravlja z mehanskim drobljenjem rastlinskih, živalskih in mineralnih delov. Z redčenji in stresanjem pa zdravilo pridobiva na jakosti. Cvetne kapljice so narejene iz rastlin in studenčnice s pomočjo sončne svetlobe. Za pripravo le teh je predpisano določeno število redčenj, sicer pripravek izgubi svojo učinkovitost.

V avgustu istega leta v Cromerju v Norfolku je strnil doslej zbrano znanje in določil osnovna čustvena stanja, ki povzročajo bolezni (temelji njegove knjige Heal Thyself): Vendar pa se je zdela založnikom preveč radikalna, zato je potreboval kar nekaj časa, da jo je izdal. V temu delu poudari pomen sreče in zadovoljstva v človeškem življenju, in ne zgolj zato ker prinaša zdravje, ampak tudi pokaže, da se človek popolnoma izraža, izpopolnjuje, pri čemer ga drugi ne omejujejo, ampak svobodno sledi svojemu notranjemu glasu, intuiciji, svoji duši, višjemu jazu. Intuicijo opiše kot naravnost, spontanost, sposobnost biti pristen in upoštevati lastne želje. Ločenost prinese sledeča čustvena stanja, katera lahko vodijo tudi v telesne bolezni. Poleg tega pripiše še vrlino, ki nam pomaga pri soočanju z negativnim občutjem.

Okrutnost                 blagost, ljubezen do sebe
Sovraštvo                 ljubezen
Neodločnost               delovanje
Domišljavost, ponos            ponižnost
Nevednost                 gibkost razmišljanja
Lakomnost, grabežljivost           neobremenjujoča pomoč
Sebičnost                 skrb za druge

Nato je pričel v okolici Cromerja izdelovati cvetne pripravke na sončen način. Prvo je uporabil navadni repik (Agrimonia eupatoria L.), namenjen vsem tistim, ki svoje skrbi skrivajo za prešernim nasmehom, in ne morejo sprejemati svojih občutkov. Navadni potrošnik (Cichorium intybus L.) je uporabil za vse preveč skrbne mame in očete, navadni sporiš (Verbena officinalis L.) pa za vse zagnane in navdušene. Pripravil je tudi srobotov cvetni pripravek, kateri se je izkazal za učinkovitejšega od predhodnega homeopatskega pripravka iz srobotovega semena. Tega je uporabil za zasanjane in zaspane osebe. Sledili sta še tavžentroža (Centaurium erythraea Rafn.) in rožič (Ceratostigma willmottiana), okrasna rastlina na angleških vrtovih, ki izvira iz tibetanskega pogorja. Poleg tega je na sončen način naredil še pripravke iz živorumenega krinkarja in žlezave nedotike. Zadnjo v tem letu je uporabil še mešič (Scleranthus annuus L.).

Čez zimo se je odločil ostati v Cromerju in zdraviti ljudi z novimi pripravki. Poleg tega je najnovejša dognanja objavil v Homeopathic world.
Bach E. 1930.
Some fundamental considerations of disease and cure. London, The homeopathic  world.  (8)
V zgoraj navedenem članku je predstavil nov način predpisovanja in uporabe cvetnih pripravkov. Poudaril je, da naj preprostost način, nikogar ne odvrača od uporabe, saj je enostavnost ključ vsega ustvarjenega in bistvo zdravljenja. Poleg tega je omenil, da cvetni pripravki nosijo v sebi moč vzbujanja človeške zavesti, ob čemer se lažje povežemo s svojo duševno močjo, kar nam hitreje prečisti um in ozdravi telo.

Februarju 1931 je izdal knjigo Heal thyself (9) – Zdravi se sam. Poleg tega je imel predavanje na temo: Ye Suffer From Yourselves.

V marcu je v Sussexu našel močvirsko grebeniko (Hottonia palustris L.), rastlino za modre osebe, ki pa se včasih preveč odmaknejo od ljudi in izgledajo nekoliko domišljavo. Septembra je v Kentu odkril encijan (Gentianella amarella L.), ki pomaga najti upanje in vero, ob premagovanju depresivnih trenutkov.

Zimo je spet preživel v Cromerju, kjer je zdravil ljudi. Na željo prijateljev je prišel tudi v London, kjer je veliko delal in napisal tudi knjigo Free thyself (10) – Osvobodi se , ki jo je izdal jeseni leta 1932. V njej je opisal nov pogled na zdravljenje, kjer prav poslušanje notranjega občutka vodi v harmonijo s samim seboj in tudi prinese zdravje. Delo v mestu ga je zelo izčrpalo, zato je odšel v Kent in našel še sončece (Helianthemum nummularium L.), ki pomaga ob silnih pritiskih. The twelve healers, je poimenoval skupek dvanajstih cvetnih pripravkov.

Zimo je spet preživel v Cromvelu, kjer je uporabljal nove pripravke in pisal članke. Vendar pa je imel nekaj težav ob uvajanju novega načina zdravljenja. Ta je bila preprosta a učinkovita, ter tako možni trn v peti ortodoksni medicini, ki jo je predstavljal zdravniška zbornica (General Medical Council). Ta se je odzvala na novo obliko zdravljenja tako, da je »poprosila« Dr. Bacha, da ga pojasni in jih obvešča o vseh morebitnih objavah. To je vodilo v serijo pisem, ki so se končala s tem, da so Bacha postavili pred dejstvo, da ga bodo izbrisali iz zdravniškega registra, če bo sledil svoji poti. Bach je odgovoril, da bo še naprej opravljal delo, ki je v službi ljudi, oni pa naj naredijo, kar želijo. Niso ga izbrisali z registra.

7 pomočnikov [angl. seven helpers] je nadaljnjih sedem cvetnih pripravkov, ki pomagajo pri težavnejših in dolgotrajnih čustvenih in duševnih težavah

Leta 1933 se je posvetil iskanju novih rastlin, katere naj bi bile namenjene za težavnejša stanja, za kronične bolezni. Malo pred Veliko nočjo je našel uleks (Ulex europaeus L.). Rastlino za tiste, ki so že toliko časa bolni, da so že izgubili upanje v to, da bodo kdaj ozdraveli. Ob tem je tudi izdal rokopis The twelve healers (11), ki pa je bil zgolj lokalnega pomena. V okolici Cromerja je stara rimska postojanka Felbrigg, tam je naredil pripravek hrasta (Quercus robur L.). V zapuščenem izviru, kateri je bil nekdaj znan po svojih zdravilnih lastnostih je naredil pripravek studenčnice (Aqua petrea). V valižanskih hribih pa je pripravil esenco jesenske vrese (Calluna vulgaris (L.) Hull.). Jeseni leta 1933 je objavil rokopis  The twelve healers and four helpers (12). Z opazovanjem ljudi je odkril, da so še druga težavna stanja, ki jih njegove dosedanje esence niso zajemale. Nekateri so bili pretirano izčrpani od vsakodnevnega dela, zanje je pripravil esenco oljke (Olea europaea L.) s pomočjo  prijateljev iz Švice in Italije. Iz Švice pa je dobil esenco vinske trte (Vitis vinifera L.) namenjeno vsem dominantnim osebam, ki so obenem preveč gospodovalni in nasilni. Tako je tudi srednje evropski prostor prispeval rastline.

Pozimi 1933 in zgodaj pomladi 1934 je v Cromerju zdravil z novimi pripravki

V marcu je pričel po južni Angliji iskati hišo, kjer bi živel. Pot ga je vodila skozi Sussex, Kent, Buckinghamshire, in nazadnje v dolino Temze v vasico Sotwell. Tam je aprila naredil pripravek stoklasca (Bromus ramosus Huds.), ki pomaga pri iskanju življenjske potil. Pripravil pa si je tudi mešanico treh esenc, imenovano Rescue remedy – Rešilno zdravilo iz srobota, sončeca in nedotike, ki ji je kasneje dodal še dve esenci. V maju 1934 se je dokončno preselil v Sotwell, kjer je kupil hišo Mount Vernon in julija izdal knjigo The twelve healers and seven helpers (13).

Zaključno obdobje - pripravil je še 19 cvetnih pripravkov in tako razvil sistem 38 cvetnih pripravkov in Rešilnega zdravila

Delal je doma in v Londonu, ob čemer se je vedno bolj potrjevala njegova misel, da obstajajo osebnostne težave, ki vodijo v različne bolezni. Tako je leta 1935 razvil prevretek [angl. boiling method] in v. pol leta pripravil še cvetne pripravke iz naslednjih dreves: rdeči bor (Pinus sylvestris L.), brest (Ulmus procera Salisb.), bukev (Fagus sylvatica L.), češnjina sliva (Prunus cerasifera Ehrh.), navadni gaber (Carpinus betulus L.), lesnika (Malus sylvestris Mill.), navadni macesen (Larix decidua Miller), navadni oreh (Juglans regia L.), pravi kostanj (Castanea sativa Mill.), rdeče cvetni divji kostanj (Aesculus x carnea Hayne), popek navadnega divjega kostanja (Aesculus hippocastanum L.), trepetlika (Populus tremula L.) in vrba (Salix vitellina L.); iz grmov navadne bodike (Ilex aquifolium L.) in kovačnika (Lonicera caprifolium L.) in navadnega šipka (Rosa canina L.); iz zelišč: njivske gorjušice (Sinapsis arvensis L.) in kobulastega ptičjega mleka (Ornithogalum umbellatum L.). Poleg tega je pripravil tudi cvetno esenco iz belih cvetov divjega kostanja (Aesculus hippocastanum L.) na sončen način..
Pri njegovem delu mu je začela pomagati skupina pomočnikov (najpomembnejši so bili Nora Weeks, Victor Bullen in Mary Tabor), kateri pa niso bili vsi iz medicinske stroke. Na to ga je v dopisu januarja 1936 opozorila zdravniška zbornica. Ob čemer so ga hoteli ponovno izbrisati iz svojega registra. Vendar pa jim je odgovoril, da bi bilo njemu še ljubše, če bi ga ljudje poznali zgolj kot zeliščarja. Kljub vsemu ga niso izbrisali, Bach pa je poslej svoje delo opravljal zgolj doma.
Septembra je objavil knjigo
The twelve healers and other remedies (14), kjer je opisal celoten sistem 38 cvetnih pripravkov..
Sledil je sklop predstavitev delovanja cvetnih pripravkov, prvo je bilo v Wallingfordu, ravno na njegov rojstni dan, 24. septembra, imenovali so ga tudi
Masonic lecture (15).

27. novembra leta 1936 je zaspal v spanju, ko je izpolnil svoje življenjsko poslanstvo, to, za kar je bil poklican. Razvil je preprost, a jasen način pomoči pri vzpostavitvi notranjega miru. Tako se zmanjšajo tudi telesne težave. Njegov način je primeren zato, ker lahko oseba usmerja potek svojih misli, lahko prevzame odgovornost za svoje odločitve, za svoje zdravje in svoje telo. Lažje se zavemo vzrokov svojih težav, in do njih zavzamemo novo stališče. Eno njegovih ključnih misli je bila, da se okrepi osebnost, se ne ukvarja zgolj z boleznijo, saj je ta predvsem motnja, ki nastane zaradi odstopanja od resničnega življenjskega namena, s katerim se človek rodi. In prav uglašenost s svojim izvirom energije prinaša srečo, zadovoljstvo in zdravje.

Viri:

1.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 24.

2.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 31.

3.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 33.

4.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 32.

5.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 34.

6.Howard J., Ramsell J. 1990. The original writings of Edward Bach. Essex, C.W. Daniel company limited. str.: 21-33.

7.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 41.

8.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 70.

9.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 70.

10.Howard J., Ramsell J. 1990. The original writings of Edward Bach. Essex, C.W. Daniel company limited. str.: 37-54.

11.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 95.

12.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 101.

13.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 112.

14.Weeks N. 1940. The medical discoveries of Edward Bach, physician. Essex, C.W. Daniel company limited. str 121.

15.Howard J., Ramsell J. 1990. The original writings of Edward Bach. Essex, C.W. Daniel company limited. str.: 149-168

Delo dr. Edwarda Bacha